Obračun davkov

Samostojno opravljanje dejavnosti VS ekonomska odvisnost VS obstoj delovnega razmerja

Kaj pomeni samostojno opravljanje dejavnosti?

V skladu s 5. členom Zakona o dvaku na dodano vrednost je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Pogoj, da se ekonomska dejavnost opravlja neodvisno (v skladu s 4(4) členom Šeste direktive), izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

Kriteriji za presojo, ali gre v teh posebnih razmerjih za neodvisno (samostojno) ali za odvisno (nesamostojno) opravljanje dejavnosti, so:

Nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem storitev oziroma dela

Pri neodvisnem opravljanju dejavnosti sicer obstaja pravica naročnika, da nadzoruje opravljanje storitev in daje navodila, če to ustreza naravi posla, izvajalec pa mu mora ta nadzor omogočiti. Vendar je stopnja tega nadzora nizka. Izvajalec ima sicer v pogodbi običajno določen skrajni rok, v katerem mora opraviti prevzeto opravljanje storitev, vendar pa sam odloča, kdaj in kako bo storitev opravil. Za odvisno razmerje pa je značilna prav pravica nadzora delodajalca nad delojemalcem, pri čemer mora delavec vedno upoštevati navodila delodajalca o tem, kaj, kje, kdaj in kako se dela.

Ker pa ni nujno, da je nadzor prisoten na vseh področjih, je vedno treba povezati stopnjo nadzora z drugimi relevantnimi kriteriji.

Osebno opravljanje dela ali storitev

V primerih, ko oseba prevzame opravljanje dela oziroma storitve in ni dolžna osebno opraviti tega dela, ampak lahko najame nekoga drugega, da dejansko izvrši delo ali opravi bistveni del storitve, je velika verjetnost, da ta oseba neodvisno opravlja dejavnost.

Za opredelitev neodvisne dejavnosti je bistveno, da obstaja pravica, da lahko delo opravi nekdo drug in ni pomembno, ali je ta pravica dejansko izrabljena ali ne.

Za opravljanje dela v odvisnem razmerju pa je značilno, da mora oseba vedno opravljati delo osebno in ne more nikogar drugega pooblastiti za opravljanje tega dela.

Zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje storitev

Pri samostojnem opravljanju dejavnosti oseba praviloma sama zagotavlja vsa potrebna sredstva in pogoje za opravljanje dejavnosti (npr. poslovni prostor, oprema ipd.)

Prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev

Oseba, ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, praviloma prevzema vsa finančna in druga tveganja za poslovanje kot tudi odgovarja za kakovost opravljene storitve. Če oseba storitve oziroma posla ne opravi osebno, je zanjo še vedno odgovorna naročniku, kar zadeva pravočasnost in pravilnost dokončanja dela oziroma posla; hkrati pa odgovarja tudi za osebe, ki so po njenem naročilu opravile to storitev oziroma posel, kot da bi ga sama opravila.

Oseba v odvisnem razmerju pa ne prevzema nobenega finančnega tveganja za poslovanje.

Način opravljanja dela in storitev in način plačila

Opravljanje dela oziroma storitev kot neodvisne dejavnosti se ne opravlja neprekinjeno niti periodično, kot je značilno za odvisno razmerje, temveč običajno preneha z enkratno izpolnitvijo pogodbe.

Oseba, ki opravlja neodvisno dejavnost, se s pogodbo dogovori za plačilo za posamezno opravljeno storitev, ki pa se lahko prejema tudi v obrokih, če je npr. v pogodbi določen način plačila ob dokončanju posamezne faze in vmesnem plačevanju v obrokih. Ta oseba prejme plačilo v pogodbeno dogovorjenem znesku neodvisno od tega, koliko časa je porabila za opravljeno storitev. Ta oseba tudi običajno opravlja storitve za več naročnikov.

Oseba v odvisnem razmerju pa običajno prejema plačilo, ki je običajno določeno v fiksnem znesku periodično (mesečno, tedensko, dnevno), in to kot plačilo za opravljeno delo, vključno z vsakim nadomestilom plače, do katerih je ta oseba, čeprav ne dela, upravičena v primerih, določenih z zakonom (kot npr. odsotnost zaradi izrabe letnega dopusta). Te osebe so upravičene tudi do povračila določenih stroškov.

Pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem

Oseba, ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, je dolžna izvršiti storitev po dogovoru in po pravilih stroke. Storitev se mora izvršiti v določenem času, če čas ni določen, pa v razumno potrebnem času za tako storitev. Če se oseba ne drži pogodbenih pogojev oziroma se izkaže, da bodo nastale napake, jo lahko naročnik na to opozori in ji določi primeren rok, v katerem mora izpolniti svojo obveznost. Če oseba ne izpolni naročnikove zahteve, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

V nasprotju z zgoraj navedenim se odvisno razmerje kaže v pravici delodajalca, da odpusti delavca glede na z zakonom predpisane odpovedne razloge oziroma v pravici delavca, da lahko kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi.

Neposredna udeležba na dobičku ali izgubi, izhajajoči iz opravljanja storitve

Oseba, ki opravlja neodvisno dejavnost, je neposredno udeležena na dobičku ali izgubi iz opravljene storitve.

Ekonomsko odvisna oseba

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) definira ekonomsko odvisno osebo in za takšno odvisno razmerje opredeljuje set pravic.

213. člen

(1) Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev.

(2) Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

214. člen

(omejeno delovno pravno varstvo)

(1) Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po tem zakonu.

(2) Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se zanjo uporabljajo določbe tega zakona o:

prepovedi diskriminacije,
zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
uveljavljanju odškodninske odgovornosti.

(3) Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po prejšnjih dveh odstavkih po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Razlaga določb

Določbe člena 213 in 214 so za novinarje precej neuporabne. Zakon dejansko predvideva, da delavec sam obvesti naročnika, da obstajajo okoliščine (80% letnih dohodkov od enega naročnika), zaradi katerih mora ta pogodbo izvajati v skladu z določbami iz 214. člena ZDR.
Naročnik in delavec se potem lahko začneta pogajati o popravkih pogodbe, če v pogajanjih nista uspešna, lahko delavec toži. Če toži za pravice kot EOD, bi lahko imel težave pri tožbi za obstoj delovnega razmerja, ker se je že deklariral za EOD.

Določbe o EDR so napisane za tiste, ki 80% dohodka pridobijo od enega naročnika, pa pri njih ni drugih elementov delovnega razmerja in do sedaj niso imeli podlage za tožbo in izboljšanje pogodbe oziroma statusa. Statusa EOD in osebe, ki je v odvisnem razmerju, podobnem delovnem, se razlikujeta. Pri ekonomski odvisnosti gre za poslovanje med naročnikom (npr. d.o.o., lahko d.d. ali pa s.p.) in samostojnim podjetnikom, kateri pri naročniku ustvari več kot 80 % prihodkov (dohodkov) na letni ravni, sicer pa delo opravlja osebno, dalj časa, odplačno, vendar ne v odvisnem razmerju oziroma ni osebno podrejen naročniku (naročnik mu ne daje navodil in da ne nadzira nadzora kot bi delavca oziroma zaposlenega). Naročnik nad ekonomsko odvisno osebo ne izvaja nobene od svojih treh oblasti: normativne, direkcijske in disciplinske (povzeto po dr. L. Tičar, Nove oblike dela, založila Pravna fakulteta v Ljubljani 2012, stran 220 in dalje). Problem je tudi, ker se v tem trenutku ne ve, katero sodišče bo pristojno za tožbe iz EOR – civilno, gospodarsko, delovno.

Predpostavka delovnega razmerja

Za novinarje, ki so večinoma v odvisnih razmerjih, je zato bolje, da če se odločijo za tožbe, da tožijo za delovno razmerje (rezultat je pogodba za nedoločen čas) kot pa za pravice, ki izhajajo iz statusa EOD, ker so te manjše od redne zaposlitve (predvsem glede pogodbene varnosti). Poleg tega si v primeru, da se izrečeš za EOD, pa v pogajanjih nisi uspešen, in se kasneje odločiš za tožbo za obstoj delovnega razmerja, lahko poslabšaš možnosti za uspešnost tožbe. To bodo sicer morala potrditi sodišča, vendar strokovnjaki pravijo, da bi lahko bilo tako.